Strokovnjaki so preučili številne raziskave na živalih in ljudeh, da bi bolje razumeli, katera prehrana in kdaj zaužita živila najbolje prispevajo k daljšemu življenju. Raziskali so vpliv hranil, postenja, genetike in življenjske dobe pri krajših živalskih vrstah ter jih primerjali s kliničnimi in epidemiološkimi študijami pri ljudeh, vključno s stoletniki.
Analiza je zajemala preučevanje prehranskih vzorcev, bolezni in življenjske dobe, pri čemer so strokovnjaki preučili tudi različne priljubljene prehranske režime, kot so nizkokalorične diete, ketogena dieta, mediteranska prehrana, veganska in vegetarijanska prehrana. Poleg tega so raziskovali, kako čas vnosa hrane vpliva na zdravje in dolgoživost, s poudarkom na različnih oblikah postenja, kot so dnevno omejeno uživanje hrane na določene ure ter občasno postenje enkrat do dvakrat mesečno.
Stročnice, ribe, oreščki in temna čokolada – recept za dolgo življenje
Na podlagi teh ugotovitev so znanstveniki oblikovali prehranski načrt, imenovan “prehrana za dolgo življenje” (ang. longevity diet), ki bi lahko pripomogel k daljšemu in bolj zdravemu življenju. Ključni elementi tega načrta vključujejo obilo stročnic, polnozrnatih žit, zelenjave, nekaj rib ter zmanjšano uživanje rdečega in predelanega mesa, sladkorja in rafiniranih žit. Priporočajo večje količine oreščkov in olivnega olja ter majhne porcije temne čokolade.
Ta pristop, podoben mediteranski prehrani, se osredotoča predvsem na rastlinsko prehrano z občasnim uživanjem rib in morskih sadežev kot glavnih virov beljakovin. Prehrana vključuje tudi jajca in mlečne izdelke, a je morska hrana prednostna vsaj dvakrat tedensko.
Pomembno je, da ogljikovih hidratov ne izključimo, ampak jih vnašamo predvsem skozi polnovredna živila, ne predelane izdelke.
Večino hrane zaužijte v 12-urnem obdobju
Raziskovalci priporočajo, da večino dnevnih obrokov zaužijemo v 11- do 12-urnem oknu. Priporočljivo je, da trikrat ali štirikrat na leto izvedemo post, ki omeji vnos kalorij ali skrajša čas prehranjevanja, saj to lahko zniža krvni tlak, holesterol in vnetja – dejavnike, ki prispevajo k kroničnim boleznim.
Nikoli ni prepozno za spremembo
S spremembo prehrane, ki vključuje več polnozrnatih žit, zelenjave, stročnic in oreščkov ter manj rdečega in predelanega mesa, lahko že pri dvajsetih letih podaljšate življenjsko dobo za do 11 let pri ženskah in 13 let pri moških. Celo v 60. letu starosti bi takšna prehrana lahko dodala do osem let življenja.
Vendar pa prehrana ni edini dejavnik. Redna telesna aktivnost in druge zdrave navade so prav tako ključne za dolgo življenje.
Prehrana za dolgo življenje ni zgolj dieta za izgubo teže, ampak način življenja, ki upočasnjuje staranje ter prispeva k preventivi in ohranjanju zdravja v starosti.
