Reševalni pas je ključnega pomena za zagotavljanje hitrega in varnega dostopa intervencijskih vozil do krajev prometnih nesreč ali drugih nujnih dogodkov na avtocestah. Gre za prostor, ki ga vozniki na avtocesti ustvarijo med kolonami vozil v primeru zastoja. V tem prostoru intervencijska vozila, kot so reševalna vozila, gasilci in policija, lahko nemoteno in hitro prispejo na kraj nesreče. Čeprav je koncept reševalnega pasu dobro znan in uveljavljen v številnih evropskih državah, pa v slovenski zakonodaji ta izraz ni neposredno opredeljen. Zakon o pravilih cestnega prometa v 30. členu predvideva, da morajo vozniki v primeru zastoja med kolonama vozil, ustavljenih na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, pustiti dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil.
Pojem reševalni pas je v Sloveniji uvedel DARS, upravljavec slovenskih avtocest, ki se je zgledoval po podobnih sistemih v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, v Švici in na Madžarskem. Čeprav je zasnova reševalnega pasu v vseh teh državah podobna, pa se navodila za voznike glede njegovega oblikovanja razlikujejo, kar lahko vodi do različnih ravnanj udeležencev v prometu in posledično do težav pri zagotavljanju nemotenega prehoda intervencijskih vozil.
Navodila DARS-a in težave v praksi
DARS kot upravljavec slovenskih avtocest voznikom svetuje, naj se v primeru zastoja pomaknejo do robne črte in ne uporabljajo odstavnega pasu. Ta priporočila pogosto povzročijo težave, saj se reševalni pas izkaže za preozek, še posebej za širša intervencijska vozila, kot so gasilski tovornjaki. Gasilci so na svojih spletnih straneh objavili več videoposnetkov, ki prikazujejo težave, s katerimi se srečujejo med vožnjo po preozkih reševalnih pasovih. Ker gasilski tovornjaki prevažajo vso potrebno opremo za reševanje ukleščenih žrtev v vozilih, je hitra in nemotena vožnja po reševalnem pasu ključna.
Preozek reševalni pas nastane zato, ker se vozniki na desnem voznem pasu pogosto bojijo zapeljati na odstavni pas in ostanejo le ob robni črti voznega pasu. Če njihovo vozilo ni povsem vzporedno z robno črto, zadnji del vozila sega v reševalni pas in zmanjšuje njegovo širino. To je še posebej problematično pri tovornjakih, kombijih, avtodomih ter vozilih s prikolicami.
Čeprav zakonodaja prepoveduje uporabo odstavnega pasu za karkoli drugega kot za zaustavitev v sili, ni razloga, da ga vozniki ne bi smeli uporabiti ob zastoju za zagotovitev širšega reševalnega pasu. S tem bi omogočili hitrejšo in nemoteno vožnjo intervencijskih vozil, kar bi lahko odločilno vplivalo na izid reševanja življenj.
Različni pristopi v drugih državah
Avstrija ima drugačna navodila za ustvarjanje reševalnega pasu, ki jih je izdala v več jezikih, vključno s slovenščino. V nemškem originalu in prevedenem letaku jasno piše, da je pri zagotavljanju reševalnega pasu potrebno uporabiti tudi odstavni pas. Voznikom na levem voznem pasu svetujejo, naj se pomaknejo čim bolj levo, voznikom na desnem voznem pasu pa, naj zapeljejo čim bolj desno, vključno z uporabo odstavnega pasu.
Podobno velja tudi v Nemčiji, kjer na tripasovnih avtocestah reševalni pas poteka med skrajnim levim in sredinskim prometnim pasom, na štiripasovnih avtocestah pa po sredini, tako da sta levo in desno dve koloni vozil. V Nemčiji so zelo pragmatični glede uporabe odstavnega pasu – če je mogoče, naj bo prost, vendar ni stroge prepovedi njegove uporabe za ustvarjanje reševalnega pasu.
Češka ima predpisano, da mora biti reševalni pas širok najmanj 3 metre. Na tropasovnih avtocestah mora biti reševalni pas med desnim in sredinskim prometnim pasom, kar je drugače kot v Avstriji in Nemčiji.
Predlog za spremembo v Sloveniji
Čeprav je zasnova reševalnega pasu v srednji Evropi enotna, se njegova izvedba v posameznih državah razlikuje. Glede na slovenske razmere in izkušnje, predvsem gasilcev, bi bilo smiselno, da se zakonodaja v Sloveniji prilagodi in jasno omogoči uporabo odstavnega pasu za zagotavljanje širšega reševalnega pasu. Med zastoji odstavni pas ne opravlja svoje običajne funkcije, zato bi bilo koristno, da se ga uporabi za zagotavljanje hitrejšega in bolj varnega prehoda intervencijskih vozil.
AMZS zato predlaga spremembo zakonodaje, ki bi dovoljevala uporabo odstavnega pasu za oblikovanje reševalnega pasu in s tem prispevala k učinkovitejšemu reševanju življenj na slovenskih avtocestah.
