V nadaljevanju je predstavljena tema kriptovalut ter davčna obravnava dohodkov ali dobičkov, doseženih z rudarjenjem ali trgovanjem z virtualnimi valutami. Namen članka je na razumljiv in jedrnat način razložiti pojem kriptovalut ter pojasniti način obdavčitve dohodka, ki izhaja iz njihovega trgovanja in rudarjenja. Tako bodo davčni zavezanci, ki poslujejo s kriptovalutami, lažje prepoznali, katere vrste dohodkov dosegajo. V prispevku se osredotočamo na fizične osebe.
Splošno o virtualnih valutah
Kriptovalute so digitalne valute, katerih bistvo je omejen vnos v podatkovno bazo, ki ga ni mogoče spremeniti brez določenih pogojev, ki jih lahko izpolni samo lastnik teh digitalnih žetonov. Ti pogoji običajno vključujejo gesla ali posebne programske kode. Kriptovalute delujejo podobno kot denar na bančnem računu, ki je prav tako zgolj zbir podatkov o imetniku. Vrednost kriptovalut določa pripravljenost kupcev, da plačajo določeno ceno za digitalne žetone.
Evropska centralna banka je kriptovalute opredelila kot podmnožico virtualnih valut. Te valute so digitalne predstavitve vrednosti, ki jih ni izdala nobena centralna banka, kreditna institucija ali druga finančna ustanova, in se v določenih okoliščinah lahko uporabljajo kot alternativa denarju.
Kriptovalute v osnovi delujejo podobno kot običajne valute, vendar z eno ključnih razlik – volatilnostjo. Medtem ko centralne banke regulirajo vrednost fiat valut (denar, ki ga izdajajo centralne banke), je vrednost kriptovalut popolnoma odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu.
Kriptovalute lahko grobo razdelimo v tri skupine. Prva skupina digitalnih žetonov poskuša postati prava valuta, druga skupina uporablja tehnologijo veriženja blokov (blockchain) za različna opravila, kot so potrjevanje pogodb ali identifikacija. Tretja skupina so tako imenovani ICO (Initial Coin Offerings), ki služijo kot način zbiranja zagonskih sredstev.
Davčna ureditev virtualnih valut
Davčna obravnava dohodkov, pridobljenih s trgovanjem ali rudarjenjem virtualnih valut, je odvisna od konkretnega primera. Pomembno je ugotoviti, kdo dosega dohodek (pravna oseba, fizična oseba ali fizična oseba z dejavnostjo) in kakšne vrste dohodek gre (dohodek iz ustvarjanja virtualnih valut, kupovanja ali prodajanja).
Pri fizičnih osebah se dohodnina od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo virtualnih valut, ne plača, če fizična oseba ne opravlja dejavnosti v zvezi s temi dohodki. Če pa virtualna valuta velja za premičnino ali izvedeni finančni instrument, se dohodek obdavči.
Dohodek, pridobljen z rudarjenjem virtualnih valut, je obdavčen kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2, če fizična oseba ne opravlja dejavnosti. Če oseba doseže dohodek iz trgovanja ali rudarjenja s stalnim opravljanjem dejavnosti, se ta dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti. V tem primeru se davčna osnova določi bodisi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Trenutno veljavna zakonodaja glede obdavčitve kriptovalut zahteva prilagoditve. Ministrstvo za finance je leta 2021 predlagalo 10-odstotno davčno stopnjo za fizične osebe ob unovčenju kriptovalut in menjavi v fiat valuto, če presežejo mejo 15.000 evrov v enem letu. Predlagana je bila tudi možnost 20-odstotnega davka na dobiček. Predlog zakona je bil sicer kasneje zavrnjen, vendar je jasno, da je sprememba davčne ureditve tega področja nujna.
